Še kuža je lajal v G-duru
Prva od dveh sobot na Festivalu Lent je praviloma, po lentovskem zakonu, ultimativni test. In, da vas ne bo skrbelo, še nikoli, nikdar, a-a, ni »cepnil«. Na soboto, sploh pa prvo, ne moreš pogrniti. Ker sobote so vedno najbolj množične. Tu smo, da zmagamo skupaj. Dan, ki ga nikdar ni konec. Niti zvečer.
Ker, ja, takšen dan je to bil. Prepevali smo vsepovsod. In mislimo resno: vse-pov-sod! Recimo, na Živih dvoriščih na Mladinski 7. Bemtiš, nekaterim res uspe izbrati pravo ime. Ubrane vibracije z Nostress Ukestra. Ubrano? Pri taki verziji Stand By Me? Kako da ne! Vibracije? S House of the Rising Sun, ko spremljevalni vokal strese dušo? Še sprašujete? In nestresno? Haha, če smo pa leteli na luno s Fly Me to the Moon. In Ukestra? Če pa je to prvi in edini slovenski ukulele orkester. Peterica na svojem čisto prvem špilu. Deca so laufala, kuža je lajal v G-duru in Živa dvorišča so na tretji, sklepni dan letošnjega festivala v festivalu, no, zmagala. Ti bloki tega ne bodo pozabili. Pa stanovalci, ki so na balkonih ploskajoče in mrmrajoče zalivali rože, tudi ne.
Zapisal za Festival Lent: Saša Lorenčič
https://www.festival-lent.si/novice/novica/toplice-na-drevesih/
